Čudovita novica iz Bruslja je bila naznanjena tik pred včerajšnjim dogodkom: odobrili so predplačilo 100 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada za odpravo posledic poplav v Sloveniji.
Razprava je potekala v središču enega izmed najbolj oškodovanih krajev v času avgustovskih poplav. V Kulturnem domu Črna na Koroškem, kjer je še vedno od vode napihnjen parket, pojavljajo se konkretne težave z ogrevanjem in tudi elektrika še nedolgo nazaj ni bila nekaj samoumevnega, so se zbrali strokovnjaki in radovedni domačini, ki jih zanima “kam in kako naprej?”.
Uvodoma so obiskovalce v katastrofalne čase popeljali nenadomestljivi domačini. S tragičnimi zgodbami, v katerih Črnjani vedno najdejo kanček veselja in šale, so z obiskovalci povzeli iskrice tistih nekaj dni, polnih tisočih neznank.
Spoštovani dr. Matej Kramberger, Gvido Jančar in Peter Naglič, iskreno se vam zahvaljujemo za srčne in iskrene pripovedi. Zgodbe so se prepletale z brezskrbnim prepevanjem zbora OŠ Črna na Koroškem, ki jih vodi mentorica Tanja Trost. Otroci, ki čisto po svoje doživljajo naravno katastrofo, so se ponosno predstavili na odru, kar je bil tudi prijeten doprinos celotnemu dogodku.
Okroglo mizo je s konkretnimi vprašanji moderirala mag. Petra Lesjak Tušek, novinarka in urednica časnika Večer. Sogovorniki so pokrivali različna področja, ki so trenutno trn v peti prav vsake oškodovane občine. Vzroki za naravno nesrečo tičijo v pomanjkanju doslednega vzdrževanja različnih posegov v naravo, kot so urejanje hudournikov, skrb za gozdne vlake in strožji nadzor nad okoljskim gradbeništvom.
Gospod dr. Jošt Sodnik, direktor podjetja TEMPOS, nam je opisal, kako bi se morali celostno lotevat reševanja težav, da bomo preprečili momente, ko naravni pojavi postanejo naravne nesreče. Mag. Katarina Žibret iz državne tehnične pisarne je izpostavila, da je sanacija plazov prevelik zalogaj za občine in da bi se moralo reševanje te problematike prenesti na državno raven.
David Božiček, raziskovalec na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL, ki je med poplavami opravljal meritve v poplavljenih objektih, je poudaril pomen dolgotrajnega sušenja, saj v poplavljenih hišah ostaja še več tisoč litrov vode v prepojenih stenah.
Strokovnjaki so izpostavili tudi finančni zalogaj vseh nujno potrebnih sanacij. Mag. Romana Lesjak, županja občine Črna na Koroškem, je izpostavila, kako se višine cen dvigajo v nebo, a da so pripravljeni plačat kolikor bo potrebno, le da se kraj zavaruje in da se delo opravi trajnostno in temeljito.
Zaključili smo z obetajočo napovedjo prihajajočih evropskih sredstev, katerih predplačilo 100 milijonov evrov je bilo ravno včeraj potrjenih s strani Bruslja. Dr. Jerneja Jug Jerše je objasnila, koliko sredstev še prihaja in na kakšen način se bodo črpala. Predstavila je pomembnost krepitve solidarnostnega sklada, ker se na Evropski komisiji zavedajo, da bodo naravne nesreče, kot posledice podnebnih sprememb, vse pogostejše. Povedala je, da je včeraj potrjeno predplačilo Sloveniji tudi ena velikih in pomembnih izjem pri izplačevanju sredstev, saj se je predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen resnično dotaknila avgustovska katastrofa v Sloveniji. Predvsem pa je na Evropski komisiji izpostavila srčne ljudi, ki jih je srečala na Koroškem.
Ob koncu smo bili deležni še Črjanske košte, ki sta jo pripravili prizadevni kuharici, ki sta pripravljali hrano prostovoljcem v času poplav. Slavica in Sonja, hvala lepa.
Korošci smo zmeram za mušter bili!
Foto: Boris Keber
